POZIV K OBLIKOVANJU UNIJE OTROK

NAŠ POZIV

Znotraj meja Evropske unije je že pred pandemijo 23 milijonom otrok grozila revščina ali socialna izključenost. Finančne težave, s katerimi se v tem obdobju soočajo evropske družine, ter motnje v šolstvu in oskrbi so še dodatno zaostrile že tako zaskrbljujoče razmere. Zaradi omejitev za zagotavljanje javnega zdravja, ki jih je povzročila pandemija, mnogi težko sledijo izobraževanju, zato so nekateri šolanje opustili. Otroci se ne morejo družiti z vrstniki, kar vpliva na njihovo duševno zdravje. Posledice so zelo neenake in odvisne od socialno-ekonomskih okoliščin, pri čemer se revščina zaostruje.

Vpliv pandemije na neenakost otrok je neenakomeren in zaskrbljujoč. Zato pozivamo, da si evropske institucije z novim zagonom prizadevajo za vzpostavitev unije otrok, ki vsem otrokom zagotavlja enake možnosti. Poleg tega pozivamo k takojšnjemu ukrepanju za uresničitev evropskega jamstva za otroke in instrumenta Next Generation EU, ki je resnično namenjen prihodnjim generacijam Evrope.

Ni dvoma, da je krhkost Evrope posledica vse večjih neenakosti in dolgotrajnega spodkopavanja socialnih dejavnosti, zaradi česar je naša družba postala bolj dovzetna za gospodarske, okoljske in zdravstvene krize, ki jo doživljamo zdaj.

Naši otroci so ključni za oblikovanje pravičnejših in bolj trajnostnih družb. Veliko je dokazov za to, da že v prvih letih življenja pride do razlik v življenjskih priložnostih, ki se v veliki meri prenašajo na naslednjo generacijo. Še danes številne družine z majhnimi otroki nimajo ustrezne podpore in le polovica držav članic EU je dosegla cilj, da 33 odstotkom otrok, mlajših od treh let, zagotavlja vzgojo in varstvo.

Ti podatki, ki jih je zbral Eurostat, bi bili zaskrbljujoči tudi brez učinka COVID-19. V 9 državah je otroškega varstva deležna manj kot petina otrok, pa še ti otroci so običajno iz premožnejših gospodinjstev. Pravzaprav je zaskrbljujoče, da otroci iz prikrajšanih družin, otroci s posebnimi potrebami, otroci iz gospodinjstev z nizkimi dohodki ter otroci, ki živijo na podeželskih in oddaljenih območjih, veliko redkeje koristijo predšolsko vzgojo in varstvo.

V nekaterih državah je manj kot 20 % teh otrok deležnih ene od vrst predšolske vzgoje in varstva, medtem ko jih koristi več kot 70 % otrok iz gospodinjstev z najvišjimi dohodki. Fundacija FEPS je s partnerji opravila študijo, v kateri ugotavlja, da bodo evropski otroci, stari od 0 do 3 let, ki so po socialno-ekonomskem položaju iz spodnjih 40 % populacije, s približno 15 % večjo verjetnostjo dosegli povprečne rezultate v najstniških letih, če imajo dostop do otroškega varstva v starosti 1 leta ali 2 let. Študija poudarja, da socialno varstvo vsekakor vpliva na otrokove prihodnje rezultate izobraževanja. Če je na primer stopnja zaposlenosti žensk nad povprečjem EU in sta oba starša upravičena do starševskega dopusta, otroci iz prikrajšanih gospodinjstev lažje dosežejo dobre učne rezultate.

Če torej ne bomo zagotovili kakovostnih in vključujočih storitev, predšolska vzgoja in varstvo v Evropi ne bosta prispevala k zmanjšanju neenakosti in odpravi socialne izključenosti, temveč bosta še naprej služila le temu, da bodo otroci iz premožnejših gospodinjstev čim bolj izkoristili svoj potencial.

Kot progresivna sila pozivamo k sistemski preobrazbi: konec predšolske vzgoje in varstva, ki temeljita na povpraševanju, in začetek dobe, v kateri bodo do teh storitev upravičeni vsi otroci, saj bo to njihova pravna in socialna pravica, zapisana v evropski zakonodaji.

EU je vešča inovacij v politiki in ima politično moč, da omogoči pojav nove dobe podpore in razvoja za vse evropske otroke ter razreši to tako močno zakoreninjeno neenakost. Zaradi tega smo progresivni voditelji, akademiki in aktivisti iz vse Evrope svojo vizijo unije otrok zgradili na temelju iz naslednjih ciljev:

1. Hiter začetek veljavnosti evropskega jamstva za otroke. Številni poslanci Evropskega parlamenta in vse progresivne sile so pozvali k vzpostavitvi evropskega jamstva za otroke, da bi obravnavali raznolike vidike revščine otrok.

Jamstvo za otroke bi vsem evropskim otrokom, ki živijo v revščini ali jim ta grozi, zagotovilo dostop do kakovostnega in brezplačnega predšolskega varstva, vključno z zdravstvenim varstvom, izobraževanjem, dostojnimi stanovanji in ustrezno prehrano. Pogajanja še potekajo in treba si je na vso moč prizadevati, da bi jamstvo za otroke postalo sestavni del politike EU. To vključuje namenski proračun v višini 20 milijard EUR in finančne zaveze za države članice v njihovih nacionalnih programih ESS+.

2. Razvoj naložbenega ekosistema za evropske otroke, začenši s primernim načrtovanjem financiranja instrumenta Next Generation EU. Ker otroci najbolj čutijo posledice pandemije, bi morala unija otrok postati temeljni steber evropske strategije za okrevanje. V ta namen bo treba preusmeriti nacionalne načrte za okrevanje v storitve oskrbe prihodnjih generacij Evrope.

Naložbeni ekosistem za evropske otroke bi moral temeljiti na jamstvu za otroke, instrumentu za okrevanje in odpornost, strukturnih skladih in nacionalnih virih za izboljšanje učinkovitega zagotavljanja kakovostnih in vključujočih storitev predšolske vzgoje in varstva za vse, s posebnim poudarkom na najranljivejših otrocih in družinah.

3. Zagotovitev enakega dostopa do kakovostne in vključujoče predšolske vzgoje in varstva za vse. Evropska zakonodaja bi morala zagotoviti pravice otrok in zakonite pravice z univerzalnimi in cenovno dostopnimi javnimi storitvami za vse ter namenskimi sredstvi za prikrajšane in ogrožene otroke. Spodbujanje kakovosti in vključenosti je ključna prednostna naloga, ki obsega: i) dostojne plače in izobraževanje za učitelje, da bodo naslednji generaciji predali znanja in spretnosti 21. stoletja, ki jih ta potrebuje za uspeh, ii) okrepitev emancipacije otrok in njihove vloge kot gonil sprememb, iii) izboljšanje vključevanja in sodelovanja staršev in skupnosti ter iv) uporaba sinergij med predšolsko vzgojo in varstvom ter politikami socialne zaščite in zaposlovanja. Za odpravljanje strukturnih neenakosti kot dejavnikov tveganja za otrokov razvoj so odločilni ukrepi dohodkovne podpore v korist otrok, aktivna politika zaposlovanja, še posebej zaposlovanja žensk, dostojna minimalna plača, zajamčena z zakonom ali kolektivnimi pogajanji, in ustrezni starševski dopusti, neodvisni od spola.

Pandemija COVID-19 predstavlja za ranljiva gospodinjstva nove in hude izzive. Kot strokovnjaki, aktivisti in oblikovalci politik menimo, da je čas, da si Evropa zastavi višje cilje, zato odločno pozivamo k oblikovanju unije otrok. S tem tudi pozivamo EU, naj izpolni pričakovanja svojih državljanov in zagotovi blaginjo ne le z bančno unijo, unijo kapitalskih trgov, energetsko unijo in drugimi oblikami gospodarskega sodelovanja, temveč tudi s socialno unijo, ki si bo za cilj zadala dobrobit vsakega otroka.